Pasji kakci

Pri nas imamo kar se kakcev tiče zelo zanimive pse. Vsak ima svoj način delanja kupčkov.

Tari na primer kaka samo na sprehodu, na vrtu le redko oz. samo takrat, ko res mora. Že od majhnega smo ga navajali, da se na vrtu pred blokom NE kaka in to je potem povezal tudi z vrtom za hišo. Kakanje na sprehodu je cel projekt, saj mora najti pravo mesto (kup trave, grm, krtino, štor,...). Če ga ne najde, potem ne kaka. Če ne more več zdržat, potem pač hodi in kaka... jaz pa z vrečko za njim. O-G-A-B-N-O.

Shenzi kakec domov nosi in je torej Tarijevo čisto nasprotje. Tudi na nekajurnem sprehodu včasih sploh ne kaka, ko pa pridemo domov, leti na vrt opravit tasvoje. Samo izjemoma naredi kupček na sprehodu, ampak k sreči ni tako izbirčna glede prostora kot Tari.

Momo pa je taka zlata sredina. Ona se pokaka kjerkoli jo pač prime. Sredi ceste, na vrtu, na travniku... Ni važno-ko je treba, je treba.

Noben od psov pa ne kaka v hiši, razen če je res res res res res hudo. Kakšno tako nesrečo včasih najdem ob prihodu domov, ampak res zelo redko.

Kakanje je komplicirano in pika.