FAQ - prehrana psov

1. Psi ne potrebujejo ogljikovih hidratov.

1.1. All animals have a metabolic requirement for glucose to supply energy for organs, including the central nervous system, and to supply substrate for synthesis of compounds such as pentoses and glycoproteins. Provided the diet contains sufficient glucose precursors (amino acids and glycerol), the glucogenic capacity of the liver and kidneys is usually sufficient to meet the metabolic need of growing animals for glucose without inclusion of carbohydrate in the diet (Brambila and Hill, 1966; Chen et al., 1980). iz NRC 1985. All animals have a metabolic requirement for glucose. This requirement can be supplied either through endogenous synthesis or from dietary sources of carbohydrates. Gluconeogenic pathways in the liver and kidneys use propionic acid, lactic acid, glycerol, and certain amino acids to produce glucose, which is then released into the bloodstream to be carried to the body's tissues. iz Canine and feline nutrition, a resource for companion animal professionals, 2nd edition

2. Psi ne potrebujejo ogljikovih hidratov v prehrani.

2.1. Drži. "The dog is capable of meeting its metabolic requirement for glucose from gluconeogenic pathways throughout growth and adult maintenance, provided sufficient fat and protein are included in the diet." iz Canine and feline nutrition, a resource for companion animal professionals, 2nd edition. Velja sicer tudi za breje in doječe psice, pod pogojem, da je v prehrani dovolj beljakovin in maščob.

3. Pri prehrani psov moramo posnemati prehrano volkov./Pes je podvrsta volka, torej je volk in ga moramo temu primerno tudi hraniti.

3.1 Jajn pravimo pri nas - ja in ne. Torej po nekaterih definicija pes je volk in je samo podvrsta, spet drugi pa ga klasificrajo kot svojo vrsto. V osnovi to sploh ni važno, kajti pes in volk se razlikujeta tako po zunanjosti kot vedenjsko in glede načina prehranjevanja (glej evolucija psa). sama doma nimam volka, temveč psa, zato se mi zdi popolnoma nelogično posnemati prehrano volka. Če bi že koga posnemala, potem bi to, po definiciji, moral biti divji pes - se pravi pes, ki živi tako, da ni neposredno odvisen od človeka. Ampak s človeškimi odpadki, mrhovino in malimi sesalci jaz svojih psov pač ne bom hranila.

4. Psi so imuni na bakterije.

4.1 Ne pa niso. Prav tako lahko zbolijo ali pa bakterije trosijo naokrog.

5. Kuhano meso vsebuje zelo malo vitaminov in mineralov in ni primerno za prehrano psov.

5.1 Ne drži. Že hitro iskanje po USDA bazi pokaže, da temu še zdaleč ni tako. Vitamini in minerali so seveda tudi v kuhanem mesu (in ne malo!), psi so jih sposobni absorbirati, kar dokazuje veliko število psov, ki jih hranijo s kuhano hrano in ki so živi in zdravi. Kuhano meso je primerno za pse, le začiniti ga ne smemo. Paziti je treba tudi pri količini organov, npr. jeter, da slučajno katerega od vitaminov (tu mislim predvsem vitamin A) ne predoziramo. Enako velja za surova jetra.

6. Kosti v pasji prehrani so nujne in neškodljive.

6.1 Kosti v pasji hrani niso nujno. Res je, da so vir kalcija, kalcij pa je nujen, vendar ga lahko dodamo tudi tako, da preprosto zmeljemo jajčne lupine in določeno količino zamešamo v hrano. Dobijo se tudi posebne tablete kalcija, ki jih lahko dodajamo k hrani. Kosti niso edini vir kalcija in drugih mineralov in njihovo dodajanje iz tega razloga še zdaleč ni nujno.
O neškodljivosti kosti bi verjetno vedeli največ povedati tisti, katerih psi so imeli glede tega težave. Sama vem za pse, ki so jim kosti naredile v prebavilih celo štalo, vsaj eden pa je zaradi kosti tudi umrl. Res je tudi, da marsikateri pes kosti je brez težav, vendar je zame osebno tveganje preveliko, zato moji psi dobijo vsake toliko časa izključno ogromno govejo kost katere se drži še kar nekaj mesa, kit, loja in ki je dovolj velika, da je ne morejo razgrizti in pojesti, ampak jo samo malo obglodajo. Vedno jo tudi prelijem z vrelo vodo.

7. Omega 6 MK so "slabe", omega 3 so "dobre".

7.1 Tako omega 3 kot omega 6 maščobne kisline so potrebne, dobrih in slabih ni. Če pa že dodajamo, je bolje, da dodajamo 3, ki jih je v hrani manj kot 6.

8. Žitarice so škodljive za pse.

8.1 Samo, če so nanje alergični. Sicer pa so žitarice dober vir vitaminov, mineralov in energije. Kuhane, seveda.

9. Beta karoten obarva dlako.

9.1 Študije tega niso potrdile. Moje mnenje je, da je obarvanje dlake posledica zunanjih vplivov – sonca – in pa menjave dlake (sline, izcedka iz oči, ušes,...), ne pa hrane. Moj bel pes že celo življenje je korenček in je še vedno bel – razen tam, kjer se gricka.

10. Pes je karnivor in lahko prebavi le vrsti primerno hrano.

10.1 Pes je karnivor, vendar ne tako strikten kot mačke. Meso bi naj predstavljalo glavnino njegove prehrane, kljub temu pa lahko prebavi tudi rastlinsko hrano. Pravzaprav so psi sposobni zadostiti potrebam po hranilih izključno na rastlinski hrani.

11. Ca in P sta velik (VELIK!!) problem pri kuhani hrani.

11.1 Sploh ne. Ca in P morata res biti v razmerju 1:1 do 3:1, vendar to pri kuhani hrani ne predstavlja problema, saj je dodajanje kalcija eno izmed najenostavnejših. Preprosto zmeljemo posušene jajčne lupine in glede na količino hrane in velikost psa dodajamo kalcij.

12. Psi ne morejo prebaviti OH, ker nimajo primernih encimov.

12.1 Prvič slišim. Sklepam, da take trditve letijo na dejstvo, da psi v slini nimajo amilaze – encima (enega od encimov, ki so odgovorni za razgradnjo ogljikovih hidratov). Kar sicer drži, vendar to ne pomeni, da psi a-priori nimajo tega encima. Seveda ga imajo, izloča se v tanko črevo, kjer poteka prebava in absorpcija ogljikovih hidratov, maščob in proteinov. Glede na to, da psi hrano goltajo in za razliko od človeka vsakega grižljaja ne prežvečijo 35x, bi bila amilaza v slini torej popolnoma neuporabna, saj ne bi imela časa začeti razgradnje OH.

13. Ogljikovi hidrati povzročijo odpoved ledvic.

13.1 Prvič slišim. Vzrokov za odpoved ledvic je več, bolezni, zastrupitve, dedne bolezni,... Da pa bi ogljikovi hidrati povzročili odpoved je nekaj novega, vsaj zame. Res je, da je za pse, ki so v zgodnji fazi ledvične odpovedi, najboljši visoko kvalitetni viri proteinov, torej jajca, meso, ribe. In da je potrebno zelo paziti na razmerje Ca in P. To je pa tudi vse. Marsikateri pes z ledvično odpovedjo slabo prenaša maščobe, preveč mesa pa hkrati pomeni lahko tudi preveč P, zato so v tem primeru OH kot vir energije lahko zanj rešitev.

14. Hranjenje s surovo hrano posnema naravno prehrano psov.

14.1 Če pogledamo evolucijo psa in njegovo originalno nišo, potem naravno hrano psov predstavljajo odpadki. Če pogledamo prehrano divjih psov danes, potem glavnino njihove prehrane še vedno predstavljajo odpadki, sem ter tja ulovijo tudi kakšne male sesalce, srne in divje prašiče, ne branijo se niti mrhovine. Sama svojih psov, pa naravno gor ali dol, ne mislim hraniti na tak način. Ostali pa izvolite.

15. Zelenjava, sadje, žitarice, mleko in mlečni izdelki,..., so neprimerni. Pes bo zaradi njih zbolel, imel težave s prebavo in kakci.

15.1 Nekateri psi ne prenašajo zelenjave, drugi ne sadja, tretji ne žitaric, četrti driskajo po mleku in mlečnih izdelkih. Za take pse so naštete stvari vsekakor neprimerne, vendar pa ne smemo na podlagi parih primerov posplošiti na celotno populacijo. Nekateri psi imajo boljšo prebavo in lepše kakce, če dobijo malce zelenjave (moj je že tak).

16. Različne pasme potrebujejo različno hrano (diete).

16.1 Pasme ne, posamezne skupine pa morda. Pri čemer seveda ne mislim na FCI grupe, temveč skupine, ki živijo na istem območju že stoletja in jih hranijo na podoben način. Pasemska dieta pride morda v poštev pri kakšni pasmi, ki je zaradi dednih bolezni tako sesuta, da je posameznike resnično najbolje dati na preventivno dieto oz. paziti s čim jih hranimo, da preprečimo oz. omilimo pojav (pasemsko specifične) bolezni. Na misel mi pridejo dalmatinci, ki so nagnjeni k tvorbi kamnov. Morda se kdo spomni še kakšne.